Prijava

Uporabnik

Geslo

O podjetju

Joško Obrovnik je v petindvajsetih letih iz majhne avtoelektričarske delavnice v Mariboru ustvaril uspešno servisno-trgovsko podjetje, specializirano za popravila in vzdrževanje avtobusov in tovornjakov, v katerem je zaposlena tudi vsa njegova družina. V TAO d. o. o., Trgovini avtoservisu Obrovnik, so zaposleni še njegova žena Nada, hči Darja, zet Bojan, ki je vodja prodaje nadomestnih delov, ter sin Bojan, ki vodi servisne delavnice.

Placeholder Image
Večji del 25-članskega kolektiva TAO d. o. o. iz Maribora, z družino Obrovnik v sredini: Joško Obrovnik stoji za ženo Nado in hčerko Darjo, pred njo pa čepi sin Bojan (foto: Breda Malenšek)

Začetki...

Svojo obrtno delavnico avtoelektričarske dejavnosti je Joško Obrovnik odprl pred dobrega četrt stoletja, njegove obrtniške korenine pa segajo še daleč nazaj; kar pomni, so bili njegovi predniki obrtniki. Stari oče je bil sodar, oče čevljar, po mamini strani pa so bili že nekaj rodov gostilničarji. Joško Obrovnik tako izhaja iz ene najstarejših obrtniških družin v Mariboru, obrti pa se je zapisala tudi celotna njegova družina.

Obrovnik je svojo delovno pot začel kot avtoličar pri gradbenem podjetju Tehnogradnja. Po petih letih je pri Konstruktorju prevzel delo inženirja varstva pri delu in končal šolanje na elektro smeri Srednje tehnične šole v Mariboru. Leta 1980 se je odločil poskusiti na svoje. Ob družinski hiši na Taboru v Mariboru mu je oče odstopil prostor za skromno delavnico, kjer je odprl obrt. Takrat je bil tretji avtoelektričar v Mariboru. Že prvo leto je zaposlil avtoelektričarja vajenca, ki še zmeraj dela pri njem. Po petih letih samostojne dejavnosti v hišnem prizidku so se (tedaj že trije) preselili na Meljsko cesto 60 v Mariboru. Tudi takrat so se najprej ukvarjali zgolj z avtoelektriko. Narava dela pa je narekovala, da so dejavnost razširili na trgovino z avtomobilskimi deli in vgradnjo stekel za osebne avtomobile. V desetih letih dela na isti lokaciji je število zaposlenih naraslo na deset.

V času po osamosvojitvi Slovenije....

...so se v Mariboru zgodile velike gospodarske spremembe. V stečaj je šlo več večjih transportnih podjetij in nastala je vrzel pri popravilih in vzdrževanju avtobusov in tovornih vozil. In v tem je našel svojo tržno nišo Joško Obrovnik. V industrijski coni v Melju je s pomočjo bančnih posojil kupil skladišče nekdanje mariborske tovarne MTT, kjer ima danes 3.500 kvadratnih metrov pokritega servisnega prostora in prav toliko parkirišč.

... in danes...

TAO d. o. o., Trgovina avtoservis Obrovnik, zaposluje 25 delavcev. V karoserijsko-ličarski in mehanični delavnici opravljajo kompletne avto servisne storitve za vse vrste vozil in znamk. Razvili pa so tudi specializirane storitve, predvsem za tovorna vozila in avtobuse, kot so kovaštvo za vzmeti tovornih vozil, pri čemer vzmeti izdelajo sami, kar je za stranke - ob visoki kakovosti izdelka - najcenejša rešitev. Edini v Sloveniji na posebni mizi ravnajo poškodovane šasije motornih vozil in avtobusov, imajo pa tudi 13 metrov dolgo in 4 metre visoko komoro za lakiranje avtobusov in tovornjakov pa seveda avtopralnico za tovornjake in avtobuse.

Obrovnik ima vsako leto vsaj pet vajencev, marsikateri od njih je pri njem tudi ostal. Fluktuacije skoraj ni, kolektiv je izredno homogen. "Z dobro ekipo lahko veliko napraviš," poudarja Obrovnik. In kakovost storitev je ena od prvih odlik kolektiva Obrovnik. Bolj kot od sezonske narave dela, kot je na primer v jeseni ob obvezni menjavi gum in povečanem številu nesreč ob prvem snegu, so odvisni od terenskega dela, nabave materiala, razvoza nadomestnih delov za karoserijske luči in delov ter stekla za kleparje po vsej Sloveniji. Pogodbeno popravljajo terenska vozila za vojsko, avtobuse, za večja podjetja s specializiranimi vozili, kot je na primer Snaga. Z vsemi slovenskimi zavarovalnicami so sklenili pogodbe za škodne primere za osebna vozila, za tovorna vozila in avtobuse pa za čas popravila edini v Sloveniji nudijo nadomestna vozila.

Veliko delajo tudi z avtoprevozniki. V zadnjem času prav pri njih opažajo veliko krizo, ki se najbolj odraža pri zamujanju plačilnih rokov. Dolžnikov je ogromno. >Obrtniki imamo glede denarja pogosto probleme zato, ker najprej in predvsem razmišljamo o delu in šele potem o plačilu.< Sicer pa brez dela še niso ostali; največ je stalnih strank, ki se vedno vračajo. Odkar smo v Evropski uniji se jim je obseg storitev še povečal, saj veliko delajo za tuja podjetja, zlasti za avstrijska, saj so še vedno cenejši kot njihovi kolegi v Avstriji.

Sicer pa jim na dokaj velikem parkirnem prostoru pred delavnicami že zmanjkuje prostora za tovornjake. Nekaj dodatnega prostora bi jim še kako prišlo prav, zaenkrat pa je med kratkoročnimi načrti najprej ureditev okoli 600 kvadratnih metrov velikega skladiščnega prostora v nadstropju dvorane, s čimer bodo rešili tudi problem neučinkovitega ogrevanja in prevelike porabe kurilnega olja.

Čez štiri leta bo Joško Obrovnik družinsko obrt prepustil hčerki in sinu. Želi se posvetiti svojemu konjičku, ki tudi izvira iz njegove dejavnosti, restavriranju starih avtomobilov. V svoji zbirki ima že preko 20 starih vozil. Najbolj je ponosen na sinje moder avtobus, Opel Blitz iz leta 1939. Leto dni ga je obnavljal, sedaj pa se z njim udeležuje tekem starih tovornjakov. Z mini tovornjakom Tatra iz leta 1927 pa je celo osvojil naslov državnega prvaka v spretnostni vožnji. Če bi bil mlajši, pravi, bi odprl delavnico za restavriranje starodobnih vozil, ki je v Sloveniji ni. Sicer pa svoj starodobni avtobus, po letu dni restavratorskih posegov veren posnetek tistega iz leta 1939, tudi uspešno uporablja v reklamne namene, saj vselej pritegne veliko pozornosti.

Joško je tudi član skupščine Območne obrtne zbornice Maribor in aktiven član sekcije avtoserviserjev. Četudi ni s svojim kolektivom v nobenem pogledu "slovenska gazela", je morda prav zato pravi primer slovenskega obrtnika, ki je s svojo pridnostjo in vztrajnostjo v četrt stoletja iz skromne obrtne delavnice ustvaril spoštovanja vredno družinsko podjetje, v katero se radi vračajo tako delavci kot dobavitelji in stranke.

Avtor: Breda Malenšek (revija Obrtnik)